Imamo novo kandidatko za predsednico - Fani Eršte! Brezdomka, ki že 19 let živi na cesti, je ugotovila, da država tone, in bi rada v njej nekaj spremenila.
 |
| »19 let že živim na cesti. Situacija v Sloveniji je slaba. Rada bi rešila Slovenijo,« |
Naj najprej citiram nekaj odzivov na novico:
"Največji udarec sedanji politični (sprijeni do konca) garnituri bi bil, da izvolimo Fani."
"Slabša od naših politikov ne more bit. Tud moj glas ima, pa nisem mislil it volit, zdaj pa bom šel."
Še moj komentar. Brezdomka, ki že 19 let živi na cesti. Zakaj imamo vsi brezdomce za uboge dušice, žrtve okoliščin, s katerimi se je poigrala usoda? Morda bi moral začeti z druge strani. Naj se bralec postavi v naslednjo situacijo:
Poznaš nekega človeka, recimo, da mu je ime Janez. Janez je pridanič, len je, nikoli ni kaj veliko delal. Poskusil se je v nekaj službah, iz dveh so ga vrgli, ker je bil lenuh, ali pa je morda kradel iz skladišča, iz tretje je morda odšel sam, ker je bil pretežka zanj, in, kot pravi - zakaj bi delal, če pa lahko država skrbi zanj (beri: izkoriščevalnost).
A Janez ni najbolj zadovoljen, saj s socialno podporo težko preživi - zato si sposodi nekaj denarja, saj je odkril čudovit način (beri: denarna piramida), kako z malo dela veliko zasluži (beri: požrešnost, pohlep). Na koncu seveda izgubi vse, ostanejo mu le socialna podpora in veliko dolgovi.
Ko se nam Janez po nekaj letih približa na ulici, in ga več ne spoznamo, je Janez ubogi brezdomec, žrtev požrešne države, lakomnih politikov, Janez je žrtev slabih gospodarskih razmer, Janez je žrtev ljudi, ki so ga vrgli na cesto.
Spoštovani bralec, tu se moram ustaviti. Nikoli nisem obljubil, da bo blog politično korekten. Politično korekten pomeni dvoličen, politično korekten pomeni zatirajoč lastne občutke. Politično korektno je, da ena rasa ne more biti intelektualno manj sposobna od nas - je pa normalno, da je lahko druga rasa intelektualno boljša. To je dvoličnost - sprejemanje razlik samo polovično. Lahko nekoga pohvalim, ni pa prav nekoga grajati. Če želite politično korektnost, poiščite drug blog. Dvoličnosti pač ne trpim.
Da nadaljujem, kjer sem ostal. Kje je tista točka, ko Janez postane tako malopriden, da ni več malopriden, ampak ubog? Že slišim nekatere ugovore, češ: to je že res, a ne moremo vseh brezdomcev metati v isti koš. Nekateri pa so morda res žrtve okoliščin, veliko brezdomcev je dobrih, poštenih, skromnih ljudi. Kaj res? Naj si bralec predstavlja, da bi v tem trenutku zaradi spleta nesrečnih okoliščin pristal na cesti, brez doma. Se ne bi nekako znašel? Ne bi nekako poskrbel za sebe, ne bi vložil vse energije v to, da bi si našel streho nad glavo? Ne bi poskusil pri vseh znancih in na vse načine priti do možnosti za pošteno delo, kar bi mu omogočilo vsaj minimalne standarde, osnovna živila, posteljo? Verjamem, da bom ob tej objavi izgubil 90% bralcev. Tisti, ki ostanete - upam, da se želite zbuditi iz sanj, v katerih živite, kot se želim tudi sam. Upam, da se bomo v času, ki ga bomo preživeli skupaj, slej ali prej zbudili - eden po eden, malo po malo - dokler ne vidimo svet takšen, kakršen resnično je.
Malo sem zašel, pa da še samo povzamem. Če vas torej zanima gola resnica, svet, kakršen je: nekdo, ki 19 let ni znal poskrbeti za sebe- niti toliko, da bi se rešil ulice - tudi Slovenije ne bo mogel rešiti.
Na koncu še (ne)povezano: bralcem predlagam knjigo, ki jo lahko dobijo na spodnji povezavi. Sam je še nisem prebral, a se je nameravam lotiti na morju. Obstaja prevod v slovenščino, ki ga verjetno najdete v lokalni knjižnici, angleška verzija pa je tule na voljo brezplačno: Anthony De Mello - Awareness
Ni komentarjev:
Objavite komentar