Tako so nas skozi zgodovino delili, nam vladali - in nam jemali.
Razdeljenost držav in razdeljenost moči pa ima še eno posledico. Ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, je izgubila večino svojega trga. Šok za podjetja je bil ogromen. Nekatera so se znašla in razširila poslovanje na Evropske in svetovne trge. Nekatera so propadla. Večina pa jih životari nekje na črti med "biti" in "ne biti". Majhnost trga je največji problem našega gospodarstva. Medtem, ko je za proizvodna podjetja to premagljiva nevšečnost, pa to prinaša resne posledice storivenim podjetjem. Na določenih segmentih je določeno storitev mogoče prodati le nekaj večjim strankam. Mednarodni trg ima svoje omejitve in na določenih področjih tja skoraj ni mogoče prodreti. Zaradi majhnega trga imajo podjetja težavo z majhnim številom zaposlenih, posledično pa to pomeni manj znanja in nekvalitetno izvedeno storitev. Vpliv majhnosti na gospodarstvo in javno upravo je obširna tema, ki bi potrebovala vsaj svoj blog, če že ne obširnejše raziskave ali knjige - zato na tem mestu končajmo s tem.
Obstaja težava s spominom na našo bivšo državo. Jugoslavija je za nas obstajala pred 20 leti, takrat se je končalo. Čas v Jugoslaviji se je takrat ustavil, za nas je Jugoslavija država izpred 20 let, spomin na Jugoslavijo prikliče stare slike, zarjavele stoenke, pomanjkanje kave in socializem. Življenje v Jugoslaviji enačimo z življenjem pred 20 leti. Življenje v Jugoslaviji enačimo s socializmom.
Ker tako žeijo. Želijo, da enačimo jugonostalgijo s totalitarizmom, da jo enačimo z nedemokratičnostjo. Pa ni tako. Jugoslavija je bila razvijajoča država kot vse ostale, bila je država na meji - na prehodu med totalitarističnim režimom in demokracijo. Ne pozabimo, da so po republikah leta 1990 potekale demokratične, večstrankarske volitve. Jugoslavija bi se razvila v demokratično državo z razpadom ali brez. Z vojno ali brez. 23. decembra 1990 nismo glasovali za demokracijo - glasovali smo za odcepitev od Beograda, ki je zaviral našo rast, odcepili smo se, ker kot najbolj razvita republika nismo želeli deliti svojega zasluženega premoženja z manj razvitimi državami. Odcepili smo se, ker so v nas vcepili sovraštvo do drugih republik, do drugih narodov. Kot pravijo - nacionalizem je pokopal Jugoslavijo. Odcepitev ja nastala zaradi sovraštva. Ali ja lahko karkoli, kar nastane iz sovraštva, dobro?
Naredimo malo odmora med branjem. Vzemite si čas in si poglejte cel video. Tudi če niste jugonostalgiki.
Če ste levo usmerjeni ali desno usmerjeni. Ali pa neopredeljeni.
Poglejte si video - namen je zgolj izobraževalni. Spremljajte slike, ki
se prikazujejo ob pesmi.
V videu ste lahko videli, o čem sem pisal. Pojem Jugoslavije se povezuje s totalitarističnimi simboli, povezuje se jo s Titom in socializmom. Razprava o družbenem sistemu ne sodi v današnjo temo - morda tudi trenutni sistem ni najboljši, ni najbolj transparenten. A dejstvo je: leta 1990 nismo glasovali za demokracijo, leta 1990 smo demokracijo imeli. Glasovali smo za odcepitev, nič drugega. In razmišljanje o Jugoslaviji ni razmišljanje o socializmu - je razmišljanje o bratstvu in enotnosti v skupni, združeni, razviti demokratični državi, kakršna bi lahko Jugoslavija postala.
Divide et impera.
Sejali so sovraštvo med nas in nas uspešno razdelili. Kaj se je zgodilo potem? Skupno, državno premoženje se je razdelilo med ljudi. Da, v idealnem svetu. Dejansko pa so si skupno premoženje, za katero smo delali vsi, ki je bilo last vseh, razdelile elite, iz uspešnih podjetij so izčrpali premoženje na svoje zasebne račune in podjetja pripeljali do propada. In to, dragi bralec - to je bil pravi namen, to je bil razlog odcepitve.
To je razlog, zakaj nas danes delijo na leve in desne. A ne delajmo se nedolžne. Imeli smo izbiro. Lahko smo izbrali, ali želimo sprejeti sovraštvo, ki nam ga ponujajo, ali ga želimo zavrniti. Odločili smo se za prvo. Izbrali smo sovraštvo, in posledice te odločitve nosimo danes. Danes, ko je država pred propadom - denarja ni, ni služb, med založenimi policami pa se sprehajamo kot v muzeju in si ogledujemo stvari, ki bi jih lahko imeli, če bi si jih lahko privoščili.
Danes, ko smo ljudje razdeljeni. Ko ni dovolj sovraštvo do drugih narodnosti bivše države, ki smo ga izbrali in ga s ponosom prenašamo na naše otroke in naše vnuke. Danes nam ponujajo novo delitev, ponujajo nam novo sovraštvo. Sovraštvo med levimi in desnimi. In ponovno imamo izbiro. Lahko sovraštvo sprejmemo z odprtimi rokami, lahko ga vdihnemo s polnimi pljuči in pustimo, da nas od znotraj razžre. Lahko pa rečemo ne - dovolj. Lahko zavrnemo sovraštvo, ki nam ga ponujajo in se združimo v želji po boljšem svetu, po boljši prihodnosti.
A kaj smo izbrali? Kaj izbiramo?
Divide et impera.
Ni komentarjev:
Objavite komentar