Svet deluje na vrednotah - nekatere vrednoste so skupne, nekatere so pogojene z okoljem, spet druge se razlikujejo med različnimi verami. Na tem mestu bi rad zapisal o vrednosti zaupanja.
Mislim, da ni dvoma o tem, da se zaupanje do sočloveka danes poudarja kot ena glavnih vrednot, na katerih stoji svet. Pa vendar bi rad izzval to prepričanje.
"Kaj mi ne zaupaš?" - kdo si upa na to vprašanje odgovoriti - ne, ne zaupam ti! Mislim, da si me sposoben prevarati, mislim, da si mi sposoben lagati, mislim, da me želiš ogoljufati. Redkokdo. A zakaj - kaj je razlog, da je težko izraziti nezaupanje do sočloveka? Odgovor se ponuja kot na dlani - ker je zaupanje vrednota, ker moramo zaupati - ker svet stoji na zaupanju, ker - kam pa bi svet prišel brez zaupanja?
Bullshit! Edini razlog, zakaj ne moremo izraziti nezaupanja je, ker bi se s tem razgalili. Če mislim, da me hočeš ogoljufati, ali ne pokažem, da sem tega sposoben tudi sam? Če nisem sposoben lagati, zakaj bi pomislil, da lažejo meni? Če sem pošten, zakaj mi pride na misel prevara? In če želim, da mi drugi zaupajo - kako naj izrazim svoje nezaupanje? Ne želim drugim pokazati svoje pokvarjenosti, zato sem prisiljen zaupati. Zaupanje kot vrednota je mit. Vrednota bi moralo biti razmišljanje, vsako misel moram v glavi izzvati, jo preveriti, ali pa jo začutiti - šele potem ji lahko verjamem in jo vzamem za svojo. Slepo zaupanje pa ni nič drugega kot prodajanje svoje duše.
Naj pokažem, da zaupanje ni vrednota od vedno - naj pokažem, da zaupanje ni samoumevna vrednota, kot se nam mogoče zdi. Večina zahodnega sveta temelji na vrednotah krščanskega izročila. Toda, ali Bibija piše o zaupanju kot o vrednoti? Ne bom se trudil s posameznimi citati, vsak lahko preveri sam, vendar - Biblija svari pred zaupanjem človeku. Naj samo podam kot primer Mt 24,4:
Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne zavede!Ljudje nas namreč lahko zavedejo s prave poti, in zavedajmo se - zaupanje nam je kot vrednota podtaknjeno, tako kot nam je podtaknjena "politična korektnost". Biblija sicer govori o zaupanju kot potrebnem - o zaupanju v Boga. Kaj pa pravi Rimokatoliška cerkev? Pravijo, "zaupaj papežu". Zakaj? Ker je papež "postavljen od Boga". Zavedajmo se, da je to nasprotje od tistega, kar piše sama krščanska sveta knjiga! Zaupanje enemu človeku, pa čeprav voditelju, brez da bi izzvali njegova prepričanja, pomeni prodati sebe, prodati svoja prepričanja, postati ovca.
In to je to. To je to, kar želijo politične sile od nas - želijo ovce, s katerimi lahko upravljajo. Ne pustimo se - izzovimo vse, kar nam servirajo. A ne samo to. Vse to nam servirajo že toliko časa, da se je že zažrlo v vse pore našega bitja. Zato izzovimo tudi svoja prepričanja, svoje znanje, svoje vedenje, svoje vzgibe. Izzovimo tudi svoje vrednote.
Ni komentarjev:
Objavite komentar