ponedeljek, 29. oktober 2012

3. svetovna vojna - Gangnam Style

Nekaj je v zraku - nekaj nevarnega, nekaj grozečega. Nekaj, česar ne čutim le jaz. V naše kraje prihaja vonj po propadu, po uničenju - vonj po vojni.

Nisem prvi in definitivno ne edini, ki je ugotovil, da vojna ne prinaša le smrti, ne prinaša le gorja. Določenim ljudem vojna prinaša dobiček, določenim ljudem vojna prinaša moč, določenim ljudem prinaša oblast. Vojni dobičkarji so bili, so in bodo ostali dejstvo. Kreiranje svetovne države s totalitaristično, nedotakljivo vlado - posamezniki brez odgovornosti, a z neomejeno močjo - je to mogoče? Je, v pravih razmerah. V kriznih razmerah so ljudje pripravljeni sprejeti karkoli.

Verjetno ste opazili nov svetovni fenomen, najnovejšo hit pesem južnokorejskega glasbenika PSY - pesem z naslovom Gangnam style. Kako pesem postane svetovni fenomen, kako pridobi več kot pol milijarde ogledov na portalu Youtube?

Naj vam povem zgodbo violinista Joshue Bella.

Nekega mrzlega januarskega jutra je neznani moški igral violino na postaji Washingtonske podzemne železnice. V 45 minutah igranja se je mimo njega sprehodilo okoli 1000 ljudi. Od 1000 ljudi se jih je samo 6 ustavilo za nekaj časa, da bi prisluhnili glasbi. 20 ljudi mu je vrglo nekaj denarja, vendar so se z nezmanjšano hitrostjo sprehodili mimo njega. V 45 minutah igranja je zbral 32 ameriških dolarjev. Ko je prenehal z igranjem, ni tega nihče opazil. Nihče mu ni zaploskal, nobenega priznanja ni dobil.

Nihče ni vedel, da je bil violinist Joshua Bell, eden najboljših glasbenikov na svetu. Igral je enega najtežjih del kadarkoli napisanih - na violini, vredni 3,5 milijona dolarjev. Dva dni pred igranjem na podzemni železnici je Joshua Bell igral v razprodani dvorani v Bostonu, povprečna cena vstopnice je bila 100 dolarjev.

To je resnična zgodba, njegovo igranje si lahko pogledate v spodnjem videu.


Kaj sem želel povedati s to zgodbo? Ali ljudje sami prepoznavamo dobro glasbo, ali sami prepoznamo kvaliteto? Ali bi se isti človek, ki je dal 100 USD za vstopnico v gledališču, ustavil na podzemni železnici, da bi enako glasbo lahko poslušal bezplačno? Verjetno ne.

Ljudje ne razmišljamo več s svojo glavo. Dobro nam je nekaj, kar nam povejo, da je dobro. Všeč nam je nekaj, ker je všeč drugim. Podobno kot sem pisal v enem prejšnjih postov - javnomnenjske ankete določajo rezultate volitev, in ne obratno. Video ne dobi pol milijarde ogledov, ker je pač eden najboljših videov na spletu - ne dobi toliko poslušalcev, ker je najboljša glasba. Takšnih videov je na Youtubu mogoče tisoče. Video dobi toliko ogledov, ker je spromoviran. Zelo načrtno in z zelo močno podporo.

Po 15. juliju, ko je bil video izdan, je prehitel video "Call me maybe" pevke Carly Rae Jepsen in v tednu 28. avgusta 2012 postal številka ena na Youtubovi lestvici Top 100 glasbenih videov. Obstaja pa pomembna razlika med pesmijo "Gangnam style" in pesmijo "Call me maybe" - medtem ko je bila "Call me maybe" popularna predvsem v Severni Ameriki, se je "Gangnam style" bliskovito razširila po celem svetu. To kaže predvsem na ogromno medijsko podporo. Takšne videe ne dela "viralne" njihova kvaliteta - popularne jih delajo mediji. Pomislite, kje ste prvič slišali za ta video? O njem ste prebrali v novicah - ali pa vam ga je pokazal prijatelj, ki je o njem prebral v novicah. Če je na Youtubu še kakšen podoben video, za njega ne bi vedeli, če ne bi za to poskrbeli mediji.

Pred kratkim se je pojavil nov video - video južnokorejske glasbenice Hyune. O Južni Koreji sem bral v Lonely Planetu. PSY, avtor pesmi Gangnam style, se je pokazal na rdeči preprogi v ZDA ob podelitvi nagrad LACMA. Sprejel ga je celo Ban Ki Mun na sedežu Združenih narodov!

Očitno je, kaj je namen tako intenzivne promocije Južne Koreje. Ljudem je potrebno pokazati, da južnokorejci niso neki azijski čudaki - da je njihova kultura podobna zahodnjaški, da JE zahodnjaška. Pokazati je potrebno, da Južna Koreja SPADA k nam, da so naši prijatelji, zdeti se nam morajo zanimivi in predvsem - naši. Vzljubiti moramo ljudstvo Južne Koreje in ga vzeti za naše.

Zakaj?

Če se pripravlja napad na Severno Korejo, ga je potrebno upravičiti. Ljudje ga morajo podpirati. Ljudem ne sme biti vseeno za Južno Korejo, čutiti moramo z njimi - in hkrati narediti Severno Korejo za svoje sovražnike. Sledi napad na Severno Korejo. Morda s strani ZDA, morda s podporo Združenih narodov ... Kitajska kot največja zaveznica Severne Koreje ne bo stala ob strani. Napad na Severno Korejo pomeni napad na Kitajsko. Spor med ZDA in Kitajsko pa je prevelik, da bi druge države lahko dolgo ostale nevtralne. Vse to vodi v konflikt svetovnih razsežnosti. V 3. svetovno vojno - skrbno načrtovano, skrbno pripravljeno.

V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo še več takšnih novic. Promocija Južne Koreje, degradacija Severne Koreje. Kmalu bomo lahko prebrali o kakšni novi "provokaciji" Severne Koreje.

Ne nasedajmo takšni propagandi. Internet je orožje, ki ga lahko uporabimo, je naša obramba. Informacija je obramba pred dezinformacijo. Uporabljajmo jo, širimo informacije, raziskujmo, razmišljajmo s svojo glavo. Le tako se morda lahko rešimo - rešimo vonja po vojni. Rešimo prihajajoče katastrofe. Rešimo svojega propada.

4 komentarji:

  1. Malo si slišat ostrašen, na ta post sem prišel iz RTVSLO.si .
    Tisto, ko pišeš o videu: To je zame navadno škripanje in na tak koncert gredo in zanj dajo 100€ povečini (90% od poslušalcev) prestižniki, ki nimajo pojma o glasbi ampak morajo na takem koncerti, ki je drag in kao prestižen biti. Pejdi enkrat v CD, ko je tamle kakšen popularen skladatelj nove sodobne glasbe.
    Dvorana polna, muska za en kurc, možakarji v kravatah pa po stolih dremajo, ker se vidi da so tam samo zaradi prestiža.
    Kar pa se tiče 3. svetovne vojne pa mislim, da je o tem še malo prezgodaj za govoriti,dokler bo Kitajska tako v vzponu kot je sedaj.
    Od kje pobiraš te ideje?

    OdgovoriIzbriši
  2. Vojna prinaša moč in denar.
    Misliš, da smo preveč napredni, da bi se spustili v nov uničujoči konflikt? Na svetu smo že 200.000 let, pa vendar sta se obe vojni svetovnega obsega zgodili v zadnjih 100 letih. "Napredni" smo zgolj tehnološko, mentalno pa se nismo premaknili iz časov starega Rima.
    Pred 1. svetovno vojno so bili prepričani podobno, kot smo danes prepričani mi:

    "... in the decades before 1914 not only I but most of my generation--in the British Empire, America, France and indeed throughout most of the civilised world--thought that war was dying out.

    So it seemed to us. It was an agreeable and therefore a readily acceptable idea. We imagined the Franco-German War of 1870-71 and the Russo-Turkish War of 1877-78 were the final conflicts between Great Powers, that now there was a Balance of Power sufficiently stable to make further major warfare impracticable." - H.G. Wells

    Prepričani smo, da se kljub nenehnemu jedrskemu oboroževanju ne bo zgodilo nič - da smo vendarle dovolj pametni, da si nihče ne bi upal uporabiti jedrskega orožja.

    Kaj pa so menili pred 1. svetovno vojno?

    "... we preferred to believe that the increasing general good sense would be strong enough to prevent these multiplying guns from actually going off and hitting anything." - H.G. Wells

    Smo tako prepričani, da se nimamo česa bati?

    OdgovoriIzbriši
  3. Odlično si to napisal, delajo res točno to kar si napisal in to ne velja le za Severno Korejo, le poglejte kaj se dogaja v Siriji in kakšna polena pod noge in kakšno antipropagando je zahod sprožil proti Iranu in drugim " muslimanskim državam ", ki bi mogoče lahko ogrozile Izrael, ki je najbol pro-ameriški in najbolj militarističen na bližnjem vzhodu. Iran ni napovedal nikomur nobene vojne, nikogar ne ogroža, prav tako tudi Libija, Sirija, Egipt, Afgansitan, Yemen, da o Palestini ne govorimo in podobna je zgodba z Irakom, ki pa je sicer imel vojno z kuwaitom, ampak vseeno. Bistvo je da nam zahodni mediji ves čas trosijo laži, nas usmerjajo v smer kamor oni želijo da gremo in pridobivajo podporo nevednih ljudi, ki res slepo verjamejo medijem.
    Vidim da je internet precej izboljšal in popravil te stvari in ljudje lahko dobijo informacije in pogled iz drugega zornega kota in se sami odločijo komu bodo verjeli. Žal pa še vedno preveč ljudi verjame velikim mainstream medijem, ki nam roko na srce prodaja čisti bullshit. To bi pa zdaj res lahko že vedel vsak otrok.

    OdgovoriIzbriši
  4. Sijajen vpogled v zakulisje, Rado. Da, scenarij 3. svetovne poteka že zelo intenzivno v predvojni propagandi, gre se le za vprašanje časa, kdaj bo udarilo zares.

    OdgovoriIzbriši